Danes, ko me socialna statistika uvršča med starostnike, večkrat rad v mislih potujem daleč nazaj, tja v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Navadno odprem škatlo s porumenelimi fotografijami ali mapo z rokopisi scenarijev skečev in mladinskih igric. Še lani sem v starem atlasu hranil zapis programa prvih Semiških iger. Ko smo pospravljali star papir in navlako, se je ta dokument znašel v peči. Seveda bi mu cena danes močno poskočila, saj bi ga objavili v tej knjigi.
Zgodilo se je nekako tako. Evrovizijski program nas je že nekaj let zabaval z znamenito oddajo Igre brez meja. Sodelovale so tudi ekipe iz Slovenije, med njimi tudi novomeška. Nekega ponedeljka smo v zbornici med odmorom debatirali o teh igrah. Pokojni kolega Milan Pirš je predlagal, da bi v Semiču pripravili kaj podobnega. Ni mi bilo potrebno dvakrat reči. Napisal sem okvirna pravila in program. Tako so bile spočete Semiške igre, ena najlepših prireditev v zgodovini Semiča. Na seji upravnega odbora TVD Partizan so vsi člani idejo navdušeno podprli in zagnali smo se na delo. K uspehu so veliko pripomogli gasilci, saj so imeli na veselici, ki je sledila igram, veliko obiskovalcev. V pripravi in izvedbi prireditve so sodelovali vsi člani TVD Partizan in še nekaj drugih prostovoljcev. Posebej moram omeniti Jožeta Kastelica, Alojza Željka in Tončka Pluta.
Točke prvih Semiških iger so bile: 1. Pobiranje rezja (pionirji), 2. Slepa košarka, 3. Priprava Janeza na spanje, 4. Gasilska točka (spuščanje po gasilski cevi z vrha šole na igrišče), 5. Gradnja montažne hiše, 6. Vlečenje vrvi; Rdečo nit pa je predstavljala točka Vasovanje.Začele so se priprave. K sodelovanju smo povabili sedem ekip iz vaških središč Črešnjevec, Črmošnjice, Kot, Rožni Dol, Semič, Stranska vas in Štrekljevec. Vsaka ekipa je imela svojega kapetana, ki je obiskoval sestanke prireditvenega odbora.
Ekipe na otvoritvi iger
Zastava Semiških iger in Šokec – maskota iger
Naprave in razne rekvizite so nam izdelali v lesnem obratu IMV in pri urah likovne vzgoje v šoli pod vodstvom likovnega učitelja Toneta Klemenčiča. Sledili so preizkusi posameznih iger. To so z veseljem opravili učenci višjih razredov in člani društva. Na osnovi tega smo dopolnili pravila. Joker, v podobi Šokca, je podvojil točke v igri, ki si jo je izbrala posamezna ekipa. Generalna vaja je bila obvezna za vse nastopajoče. Pred začetkom iger so vsi kapetani ekip s podpisom izrazili soglasje s pravili in sestavo ekip. Častno razsodišče je vodil pravnik Anton Marentič.
Člani častnega razsodišča
Dopoldne določene junijske nedelje je bilo rezervirano za vaje ekip. Ob štirinajsti uri smo na cesti pri zdravstvenem domu oblikovali povorko, v kateri so sodelovali vsi udeleženci iger. Na čelu so nosili državno zastavo, sledila je velika zastava Semiških iger, ljudska godca Alojz Željko s harmoniko in Tonček Plut z bršljanovim listom, sledilo je dvajset športnih zastav in maskota iger Šokec ter vse tekmovalne ekipe, razvrščene po abecednem redu; res, veličastna podoba. Na igrišču sta godca najprej zaigrala himno iger, nato pa je dvatisočglavo množico gledalcev nagovoril predsednik TVD Partizan. Sledile so častne zaprisege predstavnikov ekip in igre so se začele.
Res je, da smo z našimi igrami v zasnovi posnemali TV oddajo. Prav gotovo pa lahko trdim, da so imele naše igre semiško dušo (povorka, domača glasba, maskota Šokec, zastave, zvesta publika in še dobro vino ter pečeni jagenjčki). Vse to je pričaralo na igrišče pod šolo enkratno vzdušje.
Prizori s Semiških iger
Hvala takratnim ljubiteljskim snemalcem, ki so dogajanje vestno beležili na filmski trak in ga iztrgali pozabi. Hvala vsem mojim sodelavcem za prizadevno sodelovanje in pomoč. Bili ste enkratni!
Slavko Pavlakovič