Rokomet

Rokomet do leta 1976 (začeteki rokometa v Semiču)

Oktobra leta 1962 sem se zaposlil v semiški Iskri. Takoj sem se vključil v delo mladinske organizacije na področju športa. Včlanil sem se tudi v TVD Partizan Semič, ki ga je takrat vodil ravnatelj OŠ Semič Metod Plut in me takoj pridobil za delo s šolsko mladino.Odločil sem se, da bom mlade učil rokometa, saj sem to igro z žogo najbolj obvladal. Zbral sem okrog 15 fantov iz sedmega in osmega razreda. Spomnim se samo Toneta Hutarja, Slavka Štriclja in Mirka Liparja; imena ostalih so mi ušla iz spomina.Zavzeto smo trenirali in  ob koncu šolskega leta  po končanem  Partizanovem nastopu odigrali tekmo z ekipo OŠ Metlika, ki jo je takrat vodil sedanji ravnatelj metliške šole Jože Mozetič. Dobro se spominjam, da je bil rezultat neodločen (3 : 3). Torej je bila prva uradna rokometna tekma v Semiču, odigrana v juniju leta 1963.

Žani Škrinjar

Začeli smo resno igrati rokomet

Tekmo, ki jo je opisal Žani, sem si ogledal kot dijak tretjega letnika novomeškega učiteljišča. Žanija takrat osebno nisem poznal, vendar sem bil  vesel, da so pod njegovim vodstvom tudi v  Semiču začeli igrati rokomet. Sam sem bil namreč rokometni navdušenec in sem uspešno igral v rokometni  ekipi novomeških učiteljiščnikov. Že takrat sem sklenil, da bomo  v Semiču zbrali pravo rokometno ekipo, ki bo lahko uspešno nastopala v ligaškem tekmovanju.Ko sem se kot učitelj začetnik  leta 1965 zaposlil na semiški osnovni šoli,  smo se  kmalu zbrali rokometni navdušenci in začeli igrati rokomet.

Brez naslova-Optimized

Leta 1967 smo imeli že pravo tekmovalno ekipo, v kateri smo igrali Tine Šprajcer, Žani Škrinjar, Blaž Kočevar, Jože Babič, Jože Lipar, Dušan Plut, Slavko Pavlakovič, Andrej Sever, Mirko Lipar, Franc Strniša in Edi Malnarič.

Trenirali smo po svojem receptu  in uspešno odigrali  kar nekaj prijateljskih tekem z rokometaši Metlike, Črnomlja, Starega trga in Novega mesta. Zanimivo je, da smo na nekatere tekme potovali kar s kolesi.

Brez naslova-Optimized

Pred začetkom tekme na metliškem Pungertu

Prav rokometaši smo bili pobudniki in nosilci prve in druge obnove športnega igrišča, ko smo končno asfaltirali igrišče in ga osvetlili z reflektorji.  Pridružili so se nam še Alojz Hutar, Jože Velše, Zvone Vidmar, Miro Kočevar in Brane Knez.

V ekipo smo vključevali najboljše osnovnošolske rokometaše, ki so končali osmi razred. Tako so se nam pridružili Franc Šprajcer, Branko Podgornik, Vinko Hutar, Drago Fašink, Toni Šprajcer, Alojz Dichlberger, Pavel Šprajcer, BoroPicelj, Jože Ličen, Ivan Plut in Milojko Pavlovič.

Brez naslova-OptimizedBrez naslova-Optimized

Po letu 1970 smo  vadili  pod strokovnim vodstvom trenerja Klajiča, ki je služboval v črnomaljski vojašnici.  Dokaj uspešno smo nastopali v Dolenjski in Zasavski ligi pod imenom Kondenzatorji Semič. Tako se je takrat imenovala naša tovarna, ki nam je omogočala prevoze na tekme in nam občasno kupila tekmovalne majice.  Na tekme so nas vozili tovarniški šoferji Slavko Gruden, Franc Sladič, Janez Golobič, Tone Golobič in Rudi Cesar.Tekme smo igrali v Semiču, Črnomlju, Novem mestu, Šmartnem pri Litiji, Krškem, Dobovi, Šentjerneju in morda še kje.

Brez naslova-Optimized

Semiški rokometaši

Počasi smo tisti najstarejši semiški rokometaši pridobivali leta in kilograme, izgubljali pa smo lase in športno postavo. Prišel je čas, ko je našo vlogo prevzela nova generacija semiških rokometašev.

Brez naslova-Optimized

Leta 1985 so nas razporedili med veterane.

Blaž Kočevar

Po ukinitvi Zasavske lige rokomet v Semiču ni zamrl. Še vedno smo se privrženci te igre zbirali na občasnih treningih in  v letu 1976 odigrali nekaj prijateljskih tekem z ekipami Črnomlja, novomeške Krke, Duge Rese in Krškega. Leta 1977 smo začeli tudi s tekmami med ekipama veteranov in članov, kar se je v kasnejših letih razvilo v turnir treh generacij,  zadnji turnir je bil odigran leta 1993.Za ekipo veteranov so nastopali igralci prve generacije semiškega rokometa : Blaž Kočevar, Andrej Sever, Franc Strniša, Jože Velše, Dušan Plut, Alojz Hutar, Tine Šprajcer, Drago Fašink, Zvone Vidmar, Jože Lipar, Slavko Pavlakovič, Žan Škrinjar, Branko Podgornik, Matija Hudak.

Brez naslova-Optimized

Ekipa veteranov leta 1987

Srednjo člansko generacijo so zastopali: Franc Šprajcer, Vinko Hutar, Alojz Dichlberger, Milojko Pavlovič, Toni Šprajcer, Pavle Šprajcer, Marjan Vraničar, Brane Saje, Slavko Gruden, Ivan Plut, Žan Plut, Sašo Pavlovič.

Brez naslova-Optimized

Ekipa članov leta 1985

Za mlade pa so nastopali : Zvone Stariha, Damir Žbogar, Jože Škrinjar, Dušan Avguštinčič, Marjan Kočevar, Mirko Mihelčič, Jaka Snoj, Marko Simonič, Robert Hudak, Marjan Despenič, Robert Vogrinec, Marko Štravs, Igor Velše, Dušan Turk, Anton Sodja.

Brez naslova-Optimized

Ekipa mladih leta 1991

Leta 1978 smo nastopili tudi v območni rokometni ligi Dolenjske skupaj z ekipami veteranov Črnomlja, Šentjerneja, veteranov Novega mesta in ekipe tovarne IMV. Žal v naslednjem letu te lige več niso organizirali in je dejavnost naše ekipe zopet temeljila na treningih in prijateljskih tekmah. V letu 1982  se nam je ponudila priložnost tekmovanja v Drugi republiški ligi-zahod. S pripravami smo začeli konec julija, treninge pa smo imeli dva – ali trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Viktorja Lozarja iz Črnomlja, vendar  na kvalifikacijah nismo uspeli.Na kvalifikacijah smo igrali: Damir Žbogar, Jože Škrinjar, Tine Šprajcer, BoroPicelj, Franc Šprajcer, Igor Velše, Vinko Hutar, Marjan Kočevar, Slavko Gruden, Pavle Šprajcer, Alojz Dichlberger in Franc Strniša.Dober teden po neuspelih kvalifikacijah  smo  dočakali razveseljivo novico, da je Piran po neodigrani prvi tekmi izstopil iz tekmovanja, in priložnost, da zaigramo namesto njih, smo dobili mi.Že naslednji dan nas je čakala tekma proti staremu znancu iz kvalifikacij, Colu, ki pa smo jo gladko izgubili.V jesenskem delu smo tako prišli do štirih točk, ker  ekip iz Žabnice in Zagorja ni bilo na tekmo v Semič. Kljub porazom smo šli na vsako tekmo trdno prepričani v zmago, vendar rezultatov ni bilo. V spomladanskem delu smo se najprej odpravili na gostovanje v Žabnico. V drugem krogu  smo dosegli edino zmago na igrišču, in sicer proti ekipi Cola, ki smo se ji tako oddolžili za poraz v kvalifikacijah. Junija, ko je bilo konec ligaškega tekmovanja, smo obtičali na zadnjem mestu in izpadli iz lige. Poleg rokometašev iz kvalifikacij so v ligaškem delu nastopili še: Branko Saje, Dušan Turk, Srečo Kobetič, Peter Englaro, Marjan Despenič, Marko Simonič, Viktor Lozar, Martin Hrvat. Jeseni 1985 smo z mlajšo generacijo igralcev, ki so se ji pridružili še Mirko Mihelčič, Robert Vogrinec, Robert Hudak, Jaka Snoj,  Zvonko Stariha, Marko Štravs, Anton Sodja, pod vodstvom Franca Strniše  nastopili  v Obsavsko – Dolenjski ligi, ki pa je po nepopolnem jesenskem delu klavrno doživela hiter konec. S tem je bilo konec tudi tekmovalnega rokometa v Semiču.

Rokomet smo nato igrali še na turnirju veteranov v spomin na našega pokojnega rokometaša Tonija Šprajcerja  v Semiču in na vsakoletnem memorialnem turnirju veteranov v spomin na Bojana Novaka v Črnomlju.Na teh turnirjih smo se srečevali in igrali proti igralcem in klubom, ki so v članski konkurenci osvajali evropske ekipne naslove,  medalje na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Naj jih omenimo samo nekaj : Mirko Bašić, Stjepan Obran, Željko Vidaković, Matuš iz bjelovarskega Partizana, Vlado Brglez, Vlado in Miha Bojovič, Aleš Repina, Peter Mahne iz ljubljanskega Slovana.

Brez naslova-Optimized

Na turnirju v Črnomlju 

Rokomet v Semiču je počasi zamiral in umiral. Po nesreči Martina Hrvata in poškodbah nekaterih drugih igralcev rokometne ekipe več nismo uspeli sestaviti in  po letu 2005  rokometa v Semiču več ne igramo. Velika škoda!!!

Se bodo našli junaki, ki ga bodo zopet obudili k življenju?! Prepričan sem, da bodo!

Jože Škrinjar

Že od leta 1952