Poleg treniranja rokometa smo v Semiču z veseljem igrali tudi mali nogomet. Ker smo imeli igrišče osvetljeno z reflektorji, smo se zbirali enkrat tedensko zvečer, pa tudi ob prostih nedeljskih dopoldnevih.

Med seboj smo se pomerili tudi vaške ekipe Semiča, Kašče, Kota, Črešnjevca, Mrzle drage… Ko sta po letu 1976 v hotelu Smuk zaradi službenih obveznosti bivala Milenko Čakalo-Pilki iz Novigrada in Marjan Poljak iz Ogulina, sta nas na igrišče spravila tudi večkrat tedensko, predvsem Pilki je bil velik nogometni navdušenec. Nekajkrat smo se pomerili tudi domača ekipa ( Strniša Franc, Dichlberger Alojz in Ivan, Hutar Vinko, Škrinjar Jože, Fašink Drago, Šprajcer Tine , Franc in Toni..) proti zaposlenim in gostom v hotelu. Sodelovali smo tudi na turnirjih v Črnomlju, kjer smo se srečevali z ostalimi ekipami iz Bele krajine.

Konec avgusta 1977 pa nas je Pilki prvič povabil v svoj Novigrad, kjer smo sodelovali na nogometnem turnirju v okviru prireditve “Ribarske večeri“. Ta srečanja so postala tradicionalna, v Novigrad smo odšli desetkrat, vse do leta 1987. Nekajkrat so nam hrvaški  prijatelji vrnili obisk v Semiču.Na turnirjih v Novigradu smo poleg proti domačim ekipam iz Novigrada, Poreča, Buj, Umaga, Pazina, igrali tudi z ekipami iz Zagreba, Ljubljane, pa tudi Iz Italije ( Nabrežina) in Avstrije (Borovlje).

V teh ekipah so nastopali tudi nekateri znani obrazi velikega nogometa, predvsem Sergio Makin iz Novigrada, ki nas je obiskal tudi na turnirjih v Semiču, pa Roman Bengez, igralec ljubljanske Olimpije, Milošević iz tuzlanske Slobode, kot igralca ekipe JLA iz Umaga in še mnogi drugi.

Pri odhodih v Novigrad je bil ponavadi problem s prevozom, ker avtomobilov ni bilo toliko kot sedaj, predvsem pri nas mlajših. Večkrat smo dan pred odhodom še dolgo v noč iskali ustrezen prevoz, dodatno smo imeli probleme še z bencinskimi boni, sistemom par-napar….

Novigrad, 8.9.1979

Novigrad, 29.08.1981

V enem primeru nas je iz zagate rešil Dušan Bukovec, ki smo ga nekje proti polnoči dobili v hotelu in kaj hitro navdušili za prevoz in predvsem igranje v Istri. Za vožnjo si je sposodil prijateljev fičo, ker je bil njegov že preveč v letih in dolge poti ne bi prenesel.

Pa tudi z novejšim ni bilo dosti boljše. Imel je čudno navado, da je ugasnil pri vsakem odvzemanju plina, če Dušan ni pazil. In to se je dogajalo prepogosto. Nato smo morali Tine, Jože in Gusti ven in poriniti avto, da je vžgal. Tako smo precej poti do morja in nazaj prepotovali s porivanjem avta in Dušana v njem, tudi po avtocesti in skozi Ljubljano.

Zanimive so bile tudi poti, kadar je bil v avtu Marjan, ki je zelo skrbel za ekipo, tako da smo morali zelo pogosti čakati ostale. Ponavadi so bili ostali že na cilju, avto z njim pa še daleč zadaj. Ampak čakali smo vedno na toplem in pod streho – v gostilni.

Prva leta se nam je pridružil tudi Jovo Ahačič iz Črnomlja, ki so ga najbolj prizadele cene v lokalih, ki so bile nižje, kot sindikalne na Iskrinem Primostku. Od razočaranja in še česa je pred odhodom domov zaspal na plaži in smo ga kar nekaj časa iskali po Novigradu.

Poleg vse že prej omenjenih omenjenih, so se srečanj v Novigradu v vseh teh letih udeleževali še Jože Velše, Martin Hrvat, Šprajcer Pavle, Pavlovič Sašo, Dichlberger Avguštin, Brane Adlešič in Tone Golobič iz Črnomlja, Miro Kočevar, Damir Žbogar, Zvone Stariha,Žan Plut, pa tudi precej navijačev. Vedno je bil z nami tudi koordinator srečanj Zvone Vidmar.

Poleg srečanj z Novigrajčani in turnirjev v Beli krajini smo malonogometaši sodelovali tudi v ligi občine Črnomelj. Prvo tekmovanje je bilo organizirano jeseni leta 1977. Poleg ekipe Semiča sta sodelovali še ekipi Iskre in Kota, naslednje leto še Črešnjevec in Črmošnjice.

Tekme smo igrali na igriščih v Semiču, Črnomlju, Dragatušu in Starem trgu. Do slednjega je takrat vodila le makadamska cesta. Na eni teh poti je kolega, ki nas je peljal s svojo Katro, ves čas godrnjal zaradi ubogega  avta in nas, ki nas je prevažal. Nekje ne pol poti je ustavil, počakal drugi del ekipe in nadrl vodjo ekipe, kam nas to pelje. Na koncu je izjavil, da če bi imel v Starem trgu babo, bi ga samo enkrat videla – ni minilo leto, ko se je tudi sam v službo v Semič vozil iz Starega trga.

Ekipa Semiča v Belokranjski ligi novembra 1977

Ker belokranjska liga ni bila dolgega trajanja, smo v letu 1983 začeli z organizaciji Semiške lige. Nastopile so ekipe Semiča, Blokarji, Kot, Sela, Kašča in Osobenki. Prvo mesto je osvojila ekipa Kašče, kar je v naslednjih letih tudi največkrat ponovila.

Naslednje leto so sodelovale še  ekipe Črešnjevca, Vavpče vasi, vse skupaj pa je privedlo do organizacije Semiške lige v desetih športih in v začetku z desetimi ekipami, kar se nato spreminjalo na še več ekip, pa tudi manj in nato končalo po leto 1991, ko je bila nekaj let organizirana samo še nogometna liga.

Mlajše generacije nogometašev so uspešno nadaljevale tradicijo. Na poletnih turnirjih v Beli krajini so serijsko osvajali prva mesta, največji uspeh pa dosegli z osvojitvijo prvega mesta na Dnevnikovem turnirju v Ljubljani.

Jože Škrinjar, april 2011