Začetki TVD Partizan Semič

Nastanek TVD Partizan (Telovadno društvo Partizan) sega v daljno leto 1952. To leto je prišla na OŠ Semič poučevat učiteljica telovadbe Anka Adlešič – Tomc. Prav po njeni zaslugi se je začela razvijati živahna športna dejavnost. Anka Adlešič in Anton Plut (učitelj matematike in fizike) sta bila glavna pobudnika ustanovitve TVD Partizan. K ustanovitvi društva so še veliko pripomogli Ivan Kristan (matičar), Martin Tomc in Franc Magister. Telovadnico so imeli v prostorih Sokolskega doma, ki je obenem služil tudi kot kulturni dom – Dom ljudske prosvete. Kulturne dejavnosti so kasneje preselili v dom, ki je bil pred drugo svetovno vojno v lasti kulturno – športnega društva Orel in ga preimenovali v Kulturni dom Jožeta Mihelčiča.

Šolska in izvenšolska mladina se je množično vključevala v TVD Partizan. Njihov moto je bil: »Vsako prosto uro na fizkulturo!«. Prostovoljno je pomagala pri urejanju telovadišča in njegove okolice. Krčili so grmovje, pomagali pri gradnji stopnic in betoniranega platoja ob domu. Ta plato je dolga leta služil na družabnih prireditvah govornikom, glasbenikom in plesalcem.

Starejši mladinci in mladinke so se zbirali vsak večer, igrali odbojko, telovadili na orodju in tekmovali med seboj. Organizirali so tudi tekmovanja med ekipami Črnomlja, Metlike in Semiča v orodni telovadbi na bradlji, drogu, gredi, krogih, skokih čez kozo in konja. Da je bilo druženje še bolj vabljivo in živahno, so redno organizirali tudi plesne vaje in plese.

Velik del športne dejavnosti TVD Partizan v tistem času je bil namenjen ritmičnim vajam, ki smo jih dobivali od Okrajne športne zveze. Tovarišica Draga Mislej iz Novega mesta je bila inštruktorica zveze in je te vaje predelovala z vodniki oddelkov telovadnih društev. Z ritmičnimi vajami smo se predstavili doma in redno sodelovali na republiških telovadnih zletih, enkrat pa z osmerico mladink na vsejugoslovanskem zletu na stadionu JLA v Beogradu. Ti zleti so se redno vrstili od leta 1953 pa do leta 1963. Udeležba na njih je bila zelo številna. Nastopali so oddelki od mlajših pionirjev do vključno članskih vrst. Najbolj mi je ostal v spominu zlet v Bihaču, na katerega smo se odpeljali kar s tovornjakom. Veličastna sta bila tudi zleta v Novem mestu in Ljubljani. Nekatere od teh si je ogledal tudi tovariš Tito. Člani TVD Partizan Semič so redno sodelovali pri izvedbi Titove štafete. Naše ekipe so se udeležile tudi teka Ob žici okupirane Ljubljane.

Ob žici okupirane Ljubljane 1960 : Stane Štrumbelj, Ivo Štefan, Peter Simonič, Franci Pustavrh, Tone Marentič

Vsako šolsko leto smo zaključili s telovadnim društvenim nastopom, na katerem so sodelovali vsi člani. Oblečeni v živahne rdeče – bele drese smo se vsi nastopajoči zbrali pri starem gasilskem domu (danes lekarna). V povorki smo odšli na telovadno igrišče in se na njem razvrstili po oddelkih. Po uvodnem nagovoru se je začel pisan program z ritmičnimi vajami, ki so ga dopolnili telovadci na dvovišinski bradlji, drogu, gredi in parterju. Sledila je še tekma v odbojki.

 

 

Prizori s telovadnih nastopov

Na nastopih je bilo vedno veliko gledalcev, ki so z navdušenimi aplavzi nagradili nastopajoče. Tudi vreme nam je bilo večinoma naklonjeno. Društvene nastope smo vedno končali z družabnim srečanjem – veselico.

Po letu 1960 je začelo delo v društvu počasi pešati in zamirati, saj si je velika večina najprizadevnejših članov ustvarila družine; nekateri so odšli na šolanje ali pa se začasno ali za vedno izselili iz Semiča.

Viri:

– Šolska kronika OŠ Semič

– Ustni vir: Jožica Robič – Justin

– Knjiga 100 let športa v Semiču

Valerija Jordan – Ogrinc

Partizan po letu 1962

Okrog leta 1963 je prevzela vodenje društva in usmerjala športne dejavnosti naslednja generacija, na čelu katere smo bili Žani Škrinjar , Slavko Pavlakovič in Blaž Kočevar. V Partizanove vrste nam je uspelo pritegniti predvsem fante, ki so se šolali na srednjih šolah, in najboljše športnike, ki so pravkar končali šolanje v osnovni šoli.

Orodno telovadbo smo žal pustili ob strani, saj smo imeli le malo ustreznega in varnega telovadnega orodja, predvsem pa nismo imeli ustrezno izobraženih vaditeljev. Zato smo največ pozornosti namenili igram z žogo, ritmičnim vajam in izboljšavi materialnih pogojev za športno delo. Še vedno smo bili z Osnovno šolo Semič soorganizatorji in izvajalci telovadnih nastopov ob koncu šolskega leta.

Motivi s telovadnih nastopov

Vseskozi smo organizirali prijateljska srečanja v rokometu, odbojki in košarki z belokranjskimi in dolenjskimi ekipami in hodili k njim na gostovanja. Tekmovali smo v rokometni Zasavski ligi, Dolenjsko-Belokranjski košarkarski ligi, krajevni nogometni ligi. Tekmovalne ekipe je podpirala tovarna Iskra s prevozi na tekme in nakupom dresov. Pozimi smo igrali rekreacijsko odbojko in košarko v partizanovi telovadnici. Na telovadnem igrišču smo uredili drenažo in ga prekrili z rdečim lešem. Zasadili smo topole po vsem partizanovem zemljišču. Končno nam je leta 1972 uspelo igrišče asfaltirati in osvetliti. Odkrili smo tudi spominsko ploščo graditeljem sokolskega doma.

Semiške igre smo organizirali od leta1975 do 1988; nato je sledil presledek do leta 1996, ko smo zaključili z organizacijo zanimivih in priljubljenih iger. Zelo dobro so bile obiskane šaljive športne prireditve: nogometna tekma Debeli : Suhi in Veseli boks v ringu na telovadnem igrišču.

Ekipa takratnih Debelih bi v današnjih časih lahko igrala za Suhe in ekipa Suhih s sodnikom Milanom Piršem

 V letu 1984 in 1985 je bilo zelo priljubljeno športnorekreativno tekmovanje, na katerem so sodelovale vaške ekipe: Stranska vas, Črmošnjice, Rožni Dol, Črešnjevec, Semič, Štrekljevec, Kot, Vavpča vas, Kašča in Blokarji. Ekipe so tekmovale v malem nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, krosu, streljanju, kegljanju, šahu in smučanju.

Med leti 1986 in 1996 je pod okriljem Partizana izredno uspešno delovala sekcija kareteistov.

Vsako leto smo organizirali teke ob Dnevu mladosti in pozneje spominske teke v počastitev krajevnega praznika.

Vseskozi smo vestno skrbeli za društveni telovadni dom. S pomočjo osnovne šole, tovarne Iskra in krajevne skupnosti smo obnovili električno napeljavo, uredili centralno kurjavo, na domu naredili fasado in prekrili streho. Asfaltirali smo tudi parkirni prostor in plesišče ogradili z varno ograjo. Da smo prišli do prepotrebnega denarja, smo prirejali veselice (silvestrovanje, pustovanje, ob različnih športnih dogodkih). Na zadnjih Semiških igrah smo pripravili srečanje z najstarejšimi ,,partizanovci,, in podelili posebno priznanje najstarejšemu sokolu – Tončku Plutu z Mladice.

Predsedniki TVD Partizan v našem obdobju smo bili: Metod Plut, Slavko Pavlakovič, Blaž Kočevar, Žani Škrinjar, Branko Derganc, Matija Hudak, Miro Kočevar; pozneje pa Dušan Velše, Janez Plut, Matija Jakša, Zvone Butala, Branko Šaver, Jani Bahor, Boštjan Kočevar in sedanji predsednik Mihael Ivanuša.

Po letu 2000 smo srednja generacija ,,partizanovcev,, počasi opustili delo v Partizanu. Preusmerili smo se v rekreacijsko dejavnost v košarki, odbojki in v Semiču uspešno uveljavili dotlej skoraj pozabljeno in večini neznano balinanje. Delo v Partizanu smo prepustili mladim generacijam športnikov.

Blaž Kočevar, Po knjigi 100 let športa v Semiču