Okrog leta 1963 je prevzela vodenje društva in usmerjala športne dejavnosti naslednja generacija, na čelu katere smo bili Žani Škrinjar , Slavko Pavlakovič in Blaž Kočevar. V Partizanove vrste nam je uspelo pritegniti predvsem fante, ki so se šolali na srednjih šolah, in najboljše športnike, ki so pravkar končali šolanje v osnovni šoli.
Orodno telovadbo smo žal pustili ob strani, saj smo imeli le malo ustreznega in varnega telovadnega orodja, predvsem pa nismo imeli ustrezno izobraženih vaditeljev. Zato smo največ pozornosti namenili igram z žogo, ritmičnim vajam in izboljšavi materialnih pogojev za športno delo. Še vedno smo bili z Osnovno šolo Semič soorganizatorji in izvajalci telovadnih nastopov ob koncu šolskega leta.
Motivi s telovadnih nastopov
Vseskozi smo organizirali prijateljska srečanja v rokometu, odbojki in košarki z belokranjskimi in dolenjskimi ekipami in hodili k njim na gostovanja. Tekmovali smo v rokometni Zasavski ligi, Dolenjsko-Belokranjski košarkarski ligi, krajevni nogometni ligi. Tekmovalne ekipe je podpirala tovarna Iskra s prevozi na tekme in nakupom dresov. Pozimi smo igrali rekreacijsko odbojko in košarko v partizanovi telovadnici. Na telovadnem igrišču smo uredili drenažo in ga prekrili z rdečim lešem. Zasadili smo topole po vsem partizanovem zemljišču. Končno nam je leta 1972 uspelo igrišče asfaltirati in osvetliti. Odkrili smo tudi spominsko ploščo graditeljem sokolskega doma.
Semiške igre smo organizirali od leta1975 do 1988; nato je sledil presledek do leta 1996, ko smo zaključili z organizacijo zanimivih in priljubljenih iger. Zelo dobro so bile obiskane šaljive športne prireditve: nogometna tekma Debeli : Suhi in Veseli boks v ringu na telovadnem igrišču.
Ekipa takratnih Debelih bi v današnjih časih lahko igrala za Suhe in ekipa Suhih s sodnikom Milanom Piršem
V letu 1984 in 1985 je bilo zelo priljubljeno športnorekreativno tekmovanje, na katerem so sodelovale vaške ekipe: Stranska vas, Črmošnjice, Rožni Dol, Črešnjevec, Semič, Štrekljevec, Kot, Vavpča vas, Kašča in Blokarji. Ekipe so tekmovale v malem nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, krosu, streljanju, kegljanju, šahu in smučanju.
Med leti 1986 in 1996 je pod okriljem Partizana izredno uspešno delovala sekcija kareteistov.
Vsako leto smo organizirali teke ob Dnevu mladosti in pozneje spominske teke v počastitev krajevnega praznika.
Vseskozi smo vestno skrbeli za društveni telovadni dom. S pomočjo osnovne šole, tovarne Iskra in krajevne skupnosti smo obnovili električno napeljavo, uredili centralno kurjavo, na domu naredili fasado in prekrili streho. Asfaltirali smo tudi parkirni prostor in plesišče ogradili z varno ograjo. Da smo prišli do prepotrebnega denarja, smo prirejali veselice (silvestrovanje, pustovanje, ob različnih športnih dogodkih). Na zadnjih Semiških igrah smo pripravili srečanje z najstarejšimi ,,partizanovci,, in podelili posebno priznanje najstarejšemu sokolu – Tončku Plutu z Mladice.
Predsedniki TVD Partizan v našem obdobju smo bili: Metod Plut, Slavko Pavlakovič, Blaž Kočevar, Žani Škrinjar, Branko Derganc, Matija Hudak, Miro Kočevar; pozneje pa Dušan Velše, Janez Plut, Matija Jakša, Zvone Butala, Branko Šaver, Jani Bahor, Boštjan Kočevar in sedanji predsednik Mihael Ivanuša.
Po letu 2000 smo srednja generacija ,,partizanovcev,, počasi opustili delo v Partizanu. Preusmerili smo se v rekreacijsko dejavnost v košarki, odbojki in v Semiču uspešno uveljavili dotlej skoraj pozabljeno in večini neznano balinanje. Delo v Partizanu smo prepustili mladim generacijam športnikov.
Blaž Kočevar, Po knjigi 100 let športa v Semiču